ArrayKulturno umetniško društvo Mokriške vrane
Jesenice 11a
8261 Jesenice na DolenjskemProjekt Mi smo tisti, na katere smo čakali – vol. 1 je prvi evropski projekt KUD Mokriške vrane in mladih pod vranjim okriljem. Bistvo, ki ga želimo sporočiti s projektom, je, da če ne čakamo na rešitve, temveč sami opazujemo, spodbujamo, načrtujemo in izvajamo, torej smo aktivni, postanemo rešitev in odgovor, ki smo ga čakali. Kdo drug kot mi sami bomo naslavljali izzive lastnega okolja? Projekt sam, njegova vsebina, zadeva trajnost – ekološko, socialno in ekonomsko trajnost, saj bomo le v svetu, ki še vedno obstaja, lahko ostali povezani in živeli dostojno. Vendar moramo biti mi tisti, ki začnemo s spremembami. In to od majhnih nog.
V okviru projekta smo tako od petka, 21., do nedelje, 23. avgusta 2026 organizirali počitniške aktivnosti za otroke. V preteklosti smo Mokriške vrane že pripravljale nekaj vsebin za otroke, vendar še nikoli tako vsebinsko bogatega in časovno obsežnega programa. Zato je bil takšen dogodek za nas pravi organizacijski izziv, ki pa smo ga na koncu uspešno izpeljali. Izjemno pomembni so nam bili kakovost izvedbe in zadovoljstvo otrok ter staršev, hkrati pa tudi ekipni duh in skupinsko sodelovanje od začetka do konca. Aktivnosti so trajale v petek in soboto od 7. do 15. ure, v nedeljo pa do 16. ure. Sledil je še polurni zaključni program za starše.
Program smo poimenovali Mokriški pustolovci, njegov moto pa je bil »Opazuj, odkrij, varuj!«. V njegovem duhu so Mokriški pustolovci postali pravi raziskovalci svojega kraja, ob tem pa spoznavali tudi, kako pomembno je varovati naravo.
Za izhodiščno lokacijo smo izbrali nogometno igrišče v Novi vasi pri Mokricah, od koder smo se z udeleženci odpravljali v različne kotičke Krajevne skupnosti Velika Dolina ter raziskovali kulturne in naravne značilnosti okolja, v katerem živimo.
Pri organizaciji in izvedbi vseh treh dni je sodelovalo 15 članov in zunanjih prostovoljcev. Skupaj smo zbirali ideje, oblikovali delavnice, pripravljali in nabavljali material, razdelili naloge, organizirali prehrano, izvajali aktivnosti, skrbeli za prijave in komunikacijo s starši, pripravljali objave za družbena omrežja ter opravili še vrsto drugih nalog.
Vsako jutro smo otroke pričakali z domačim zajtrkom slovenskih pridelovalcev, med drugim tudi z lokalnim medom s Kmetije Budič, suho salamo mesnice Krošelj ter sirom izletniške kmetije Stipič. Po zajtrku smo se z otroki zbrali v jutranjem krogu, namenjenem spoznavnim igram, razgibavanju, pogovoru, pustolovski himni in ponovitvi pravil, ki so poudarjala medsebojno prijaznost, spoštovanje, poslušanje in skrb za naravo.
Ustvarjalno obarvan prvi dan
V petek smo ostali na igrišču in s pomočjo članic Likovne sekcije Mokrice izvedli delavnico ustvarjanja iz plastenk in zamaškov iz plute. Vsak otrok je izdelal pujska šparovčka, ki ga je na koncu odnesel domov. Ustvarjanje se s tem še ni zaključilo, saj smo nato izdelali še dva velika hotela za žuželke. Ves uporabljen material je bil naraven ali odpadni – odpadlo listje, suhe veje in bambus, storži, kosi debla bršljana, odpadni les in opeka.
Ob obeh ustvarjalnih delavnicah smo otrokom predstavljali pomen ohranjanja narave in ponovne uporabe predmetov, predvsem tistih, ki so prvotno namenjeni enkratni uporabi. Spoznali so tudi pomen nekaterih žuželk za domači vrt in njihovo širšo vlogo v prehranjevalni verigi.
Po kosilu iz Vrtca Velika Dolina smo otrokom namenili nekaj prostega časa za igro, nato pa smo skupaj preživeli športno popoldne ob nogometu in igrah, ki navdušujejo različne generacije otrok – »med dvema ognjema«, »gnilo jajce«, »lovljenje« in podobno. Dan smo zaključili z glasnim prepevanjem in tako pričakali starše.
Grajske dogodivščine
V soboto smo se sprehodili do bližnjega parka in gradu Mokrice, kjer nas je na grajskem dvorišču pričakal duh grofice Barbare Drašković, ki je v 17. stoletju živela na gradu in bila tudi njegova lastnica. Legenda pravi, da je zaradi neuresničene ljubezni doživela nesrečen konec, zato naj bi njen duh še vedno hodil med zidovi Mokric.
Tokrat pa se ji je pripetila druga nesreča – izgubila je svojo tiaro. Otroke je prosila, naj ji jo pomagajo najti. Pot do izgubljenega zaklada jih je vodila skozi vrsto pustolovščin po parku: štafetne igre, spoznavanje brajice, merjenje in objemanje mogočnih platan, spoznavanje slovenskega znakovnega jezika, slepo ugibanje naravnih in umetnih predmetov ter številne druge izzive.
Na koncu so otroci skriti zaklad s tiaro uspešno vrnili presrečni grofici. Za uspešno opravljeno nalogo pa so otroke v skrinjici pričakale tudi lesene medalje in sončnična semena, ki jih bodo lahko posadili na domače vrtove.
Po uspešni iskalni akciji nas je v grajski Restavraciji 1444 pričakalo kosilo graščakov, za sladico pa ogromne kremne rezine, posipane s pokalicami. Pri kosilu se nam je po nekajurni odsotnosti pridružila tudi predsednica Mokriških vran Anja Krušnik Cirnski Žrlič, za katero so otroci špekulirali, da se je preoblekla v grofico Barbaro in jih pravzaprav ona vodila skozi park. Ugotavljali so, da sta si z grofico nekoliko podobni. Vendar tega ni bilo mogoče dokazati, a misterij ostaja.
Po kosilu smo se Mokriški pustolovci vrnili v Novo vas, kjer smo zaradi dežja popoldne preživeli ob družabnih igrah, šahu, ustvarjanju in glasbenih željah.
Raziskovanje naravne dediščine in spoznavanje gozdnih živali
Zadnji dan je bil še bolj pustolovski. V družbi članov Jamarskega kluba Brežice, Aleša Orešarja in Ilije Rašića smo se odpravili raziskovat okoliško kraško jamo Lisičina. Najprej smo si ogledali vodni vir v vasi Ponikve – mlako sredi vasi, nato pa se po gozdni poti spustili iz Ponikev proti Koričanskemu jarku, kjer nas je za železnimi vrati pričakala Lisičina.
V jami je skozi vse leto okoli 10 stopinj Celzija. Jamarja sta nam predstavila jamarsko opremo in pojasnila, kako različni okoljski vplivi vplivajo na Lisičino in druge jame v naši okolici. Govorili smo predvsem o tem, kako komunalni odpadki, nelegalna odlagališča smeti ter odvržena bela tehnika in akumulatorji onesnažujejo jamsko vodo, ki je bila nekoč pitna. Ob podnebnih spremembah, zaradi katerih bo pitne vode v prihodnosti vse manj, človek z onesnaževanjem vodnih virov v jamah še dodatno zmanjšuje količino vode, ki bo na voljo za pitje.
Izvedeli smo tudi, da so domačini v Lisičini v prejšnjem stoletju zgradili vodovodni sistem, ki danes ni več v uporabi. Jamarja sta nam povedala, da so ljudje nekoč iz jam odnašali kapnike, da se v nekatere dele Lisičine ne da vstopiti, saj zrak zaradi onesnaženosti preveč smrdi, ter da se je med drugo svetovno vojno v njej skrival moški, ki se je želel izogniti vojaški dolžnosti. Ena zanimivejših najdb iz jame je tudi zob morskega psa iz časa, ko je naše območje prekrivalo Panonsko morje.
V jami so nas pričakali tudi njeni prebivalci – netopirji, žabe in različne jamske žuželke.
Navdušeni smo se nato odpravili še na Malo Dolino k družini Črpič, kjer smo pojedli odlično kosilo lokalnega ponudnika, zatem pa pot nadaljevali v bližnji gozd. Tokrat se nam je pridružil predstavnik Lovske družine Mokrice Toni Zofič.
V gozdu nas je čakalo pravo presenečenje. Po nekaj sto metrih smo pred seboj zagledali velike luknje. Lovec nam je pojasnil, da gre za jazbine – sistem rovov, ki jih izkoplje jazbec in si v njih uredi svoj dom. Številni vhodi so bili videti sveže izkopani, kar nakazuje, da so jazbine še vedno naseljene. Toni nam je predstavil številne zanimivosti o jazbecih, med drugim tudi to, da si izkopljejo posebna mesta za iztrebke.
Po končanem programu smo se vrnili na Malo Dolino, kjer smo igrali odbojko in nogomet, risali ter tako aktivno preživeli še zadnjo uro pred prihodom staršev. V zaključnem programu smo člani in prostovoljci pogumnim Mokriškim pustolovcem podelili diplome za uspešno raziskovanje in opazovanje.
Z izvedbo programa smo dokazali, da je mogoče aktivnosti izvesti na bolj trajnosten način. Potrebnega je predvsem nekaj drugačnega razmišljanja o tem, kako uporabiti manj embalaže in vode, kako ponovno uporabiti predmete iz preteklih aktivnosti ter jim poiskati nov namen, da lahko ostanejo uporabni še naprej.
Vabimo vas k ogledu fotografij ustvarjanja, grajske dogoviščine in jamsko gozdnih pustolovščin.
Zahvale
Za pomoč pri izvedbi počitniških aktivnosti se zahvaljujemo:
- Lovski družini Mokrice in predstavniku Toniju Zofiču,
- Jamarskemu klubu Brežice in predstavnikoma Alešu Orešarju ter Iliji Rašiću,
- Športnemu društvu Nova vas,
- Vrtcu in OŠ Velika Dolina ter ravnateljici Anji Zevnik,
- pekarni Suban,
- Srečku in Heleni Črpič,
- Luku Brcetu,
- Angelu Lazarju,
- Tjaši Žokalj,
- Vidu Resniku Rečniku,
- Primožu Ogorelcu,
- družini Valek.
Sofinancira Evropska unija v okviru Evropske solidarnostne enote.
